Prešeren, pomlad, ljubezen. Vse v enem dnevu. V soboto, 16. 3. 2013 nas je obiskala gospa Tilka Jamnik, knjižničarka in promotorka branja, dolgo pričakovana gostja. Na njen prihod smo se skrbno pripravljali, saj smo slavili Prešernov dan, prihod pomladi in z njo prebujajočo ljubezen. Tilka in učiteljica Tatjana sta nam prinesli v dar knjige in bili propravljeni z nami deliti ljubezen do branja.
Za gostjin prihod smo člani pripravili presenečenje. V pozdrav vsem so nastopali najmlajši člani. Prvič so nastopili s petjem v otroškem zboru: Julijana, Anja, Tara, Nola, Mila, Ema, Natalija in Luka, zapeli so pesem, ki so jo posvetili spominu na predsednika Društva Edvardu Volfu, Naj ljubezen rodi boljši svet. Zborovodkinja je bila Branka Stojković, spremljevalec na klaviaturah pa Marko Stojković. Tilka in Tatjana sta bili prijetno presenečeni in navdušeni nad nastopom zbora. Tako smo odprli srca našim obiskovalcem in jim poklonili našo ljubezen.
Program se je nadaljeval z recitalom, v katerem so mlajši in starejši člani brali in recitirali pesmi slovenskih avtorjev. Marko je zaigral in zapel pesem Siva pot in pri petju so se mu pridružili še mnogi obiskovalci. Pesem je predstavljala simbol našega potovanja skozi dežele in povezavo med našima dvema domovinama. Zaključek programa je hkrati apovedal lep uvod v Tilkino delavnico oz. predavanje.
Zelo vesela zaradi tople dobrodošlice je gospa Jamnik povedala, da še ni doživela, da bi bila gostja na lastni delavnici in bila deležna tega, kar sicer sama nudi udeležencem. Njene lepe besede smo razumeli kot pohvalo za naš trud in dobro pripravo ter izvedbo srečanja.
Tilka je govorila o poeziji slovenskih avtorjev za odrasle in otroke. Podarila nam je knjige, iz katerih smo brali pesmi, saj nas je nagovorila, da naj si vsak izbere vsaj eno in jo podeli z ostalimi prisotnimi. Člani so se radi odzvali vabilu na branje, komentirali so verze in svoje misli na glas povedali še drugim. Brali so otroci, mladi in starejši.
Svoj nastop je Tilka zaključila s pripovedjo. Vsi smo lahko občutili, da je to poezija njenega srca, srca, iz katerega nesebično deli svojo ljubezen do branja z vsemi nami. Ne bi nam mogla podariti ničesar boljšega, lepšega.
„Draga Tilka, velika hvala vam za to nesebično dejanje.“ „Hvala Tatjana, ker si omogočila, da je ta dar prišel do nas.”
Druženje se je nadaljevalo v prijetnem druženju in pogovoru ob pogostitvi, ki so jo pripravile članice Društva.
Tilko in Tatjano smo popoldan popeljali na ogled Niša: Čele kule, Niške Banje, pantalejske cerkve, trdnjave … Gostjo smo peljali na spoznavanje konca ali morda na začetek, naše Sive poti.
Pričakujemo vas ponovno. Hvala vam za nepozabno srečanje.
Žabar Ljubiša