O preteklosti Niške škofije, ene najstarejših na tem delu Balkana, je nemogoče govoriti, ne da bi omenili celotno Pravoslavno cerkev kot njeno matico. To celoto danes sestavljajo mala in velikaPravoslavna cerkev, škofijski dom in Svetosavski dom.
Šest desetletij pred izgradnjo Velike je bila na tem območju le mala Pravoslavna cerkev, posvečena nadangeloma Mihaelu in Gabrijelu.
Zgodovinske okoliščine, v katerih je bila zgrajena Mala stolnica, niso bile ugodne za krščansko prebivalstvo mesta, ideja pa se je porodila nekaj let po bitki pri Čegarju, v času, ko je Niško metropolijo vodil metropolit Makarij. Leta 1815 so Turki podali dovoljenje za gradnjo Male stolnice. Območje, kjer je zgrajena, je bilo močvirnato, zato so Turki pričakovali, da cerkev ne bo nikoli zgrajena, dela pa so potekala večinoma ponoči. Tako je nastala preprosta pravokotna zgradba, globoko vkopana, s streho nekoliko nad tlemi, brez oken. Pogoj je bil tudi, da njegova višina ne sme biti nad turškim konjenikom.
V svoji zgodovini, daljši od dveh stoletij, je bila Mala pravoslavna stolnica tako priča kot sopotnica ljudskega trpljenja, pa tudi udeleženka srečnih in veličastnih trenutkov zmagoslavja in svobode. Večkrat je bila dodelana in rekonstruirana, nazadnje pa so jo obnovili zato, da bi ta najstarejša niška cerkev v vsej svoji lepoti dočakala velik jubilej, dvesto let obstoja. 11. novembra 2019 je niški epískop Arsenije daroval sveto arhierejsko mašo in podelil blagoslov Male stolnice zbora svetih nadangelov Mihaela in Gabrijela, s čimer jo je vrnil v uporabo vernikom, tokrat v vsem njenem sijaju.
Obnova Male stolnice je trajala v fazah približno tri leta, posebnega pomena pa je bila rekonstrukcija in konzervacija veličastnega ikonostasa z 72 ikonami, ki spadajo med ena od najlepših del na tem področju iz začetka 19. stoletja. To delo je bilo zaupano doktorju likovno-tehnoloških znanosti Francu Curku.
Franc Curk je rojen v Sloveniji, v Ljubljani, kjer je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v razredu profesorja Gabrijela Stupice. Na isti fakulteti je končal tudi podiplomski študij na Odelku za konzervacijo in restavracijo pri profesorju Mirku Šubicu.Poučeval je na fakultetah v Ljubljani, Beogradu, Solunu, Pekingu, Groningenu in Nišu. Za svoje umetniško delo je bil večkrat nagrajen doma in v tujini. Je dobitnik najpomembnejšega priznanja na področju kulture v Republiki Sloveniji, Prešernove nagrade, ki jo je prejel kot študent.Svoje dosedanje delo je razstavljal na okoli 80 samostojnih razstavah in približno 400 skupinskih razstavah doma in v tujini.Do danes je konzerviral približno 20 stavbnih kulturnih spomenikov in več kot deset tisoč drugih kulturnih spomenikov doma in v tujini. Upokojil se je kot redni profesor Fakultete za umetnost v Nišu. Poročen je z znano niško umetnico Slavico Erdeljanović Curk, s katero ima štiri otroke. Živi in dela v Nišu.
Celoten film si lahko ogledate na tej povezavi.
Dokumentarni film “Ikonostas Male pravoslavne stolnice” je bil premierno prikazan v prostorih SKS “France Prešeren” 23. septembra, premiere pa se je zaradi trenutnega stanja s koronavirusom udeležilo ducat članov Društva. Uresničevanje tega projekta je podprlo Minisarstvo za kulturo in informieanje Republike Srbije.
